V projektu Botrstvo v Sloveniji so v osmih letih delovanja ob podpori več kot 7.300 botrov pomagali že skoraj 9.000 otrokom in za pomoč zbrali že 11,7 milijonov evrov. Z brezplačno pravno pomočjo so pomagali že skoraj 1.800 posameznikom in družinam. Kljub ugodnim gospodarskih kazalcem na Botrstvu opažajo, da je revščina še vedno močno prisotna, vendar v drugačnih oblikah, ki jih nikakor ne smemo zanemariti.
Projekt Botrstvo v Sloveniji je nastal leta 2010 in od takrat povezuje botre z otroki iz družin v stiski z vse Slovenije. Otrokom ob pomoči botrov in donacij omogoča enakovrednejše možnosti v primerjavi z vrstniki ter spodbuja zdrav razvoj otrok. Trenutno je v projekt Botrstvo v Sloveniji vključenih 5.000 otrok z vse Slovenije, ki jim pomaga 4.500 botrov.
Pobudnica projekta Botrstvo v Sloveniji in predsednica njegovega nadzornega odbora Milena Štular je poudarila: »Vsa sredstva botrov so vedno namenjena neposredno otrokom, brez kakršnihkoli odbitkov. V osmih letih smo za pomoč otrokom namenili 11,7 milijonov evrov. Poleg pomoči botrov pa otrokom pomagamo tudi z vključevanjem v dejavnosti in omogočamo počitnice. Novost je dijaški sklad, preko katerega dijakom iz socialno šibkih družin pomagamo kriti stroške bivanja v dijaških domovih. Ti mladostniki, trenutno pomagamo kar 103, brez pomoči ne bi mogli dosegati želenih ciljev in želja po izobrazbi, saj družine ne zmorejo teh stroškov.«
Poleg plačila bivanja v dijaških domovih pa v Botrstvu otrokom pomagajo pri vključevanju v dejavnosti in razvoju talentov. Plačljive dejavnosti omogočajo kar 59 otrokom, štirim posebej nadarjenim mladostnikom pa so omogočili športne štipendije.
Korenite in sistemske pa so tudi spremembe, ki jih dosegajo v sklopu projekta Botrstvo – brezplačna pravna pomoč, ki deluje od leta 2013. S celovito pravno pomočjo so pomagali že skoraj 1800 posameznikom, predvsem pa so predlagali pomembne sistemske spremembe. Mnoge so dosegli, vendar kot opozarja odvetnica Nina Zidar Klemenčič, pobudnica in glavna nosilka projekta Botrstvo – brezplačna pravna pomoč, to še vedno ni dovolj. »Še vedno se pogosto srečujemo z uradniki in uradnicami, ki nimajo pravega posluha za pomoč posameznikom in družinam v stiski. Ljudje, ki se znajdejo v socialni stiski, imajo pravice, ki pa jih sami niti ne poznajo in jih težko uveljavljajo. In to ni prav! Sporočilo najbolj odgovornih na ministrstvih, centrih za socialno delo, stanovanjskih skladih in podobno, bi moralo biti, da je socialna država nekaj, kar se uresničuje skozi vsako dejanje posameznika, ki predstavlja državo, ko se sreča z ljudmi v stiski. Potreben bi bil premik v načinu delovanja – da se ljudem pomaga, ne pa da se postavlja vedno nove birokratske ovire, da se varuje proračun.«
»Največje breme revščine nosijo otroci,« pa opozarja predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin. Kot opažajo skozi nenehno delo in povezovanje z otroki, mnogi nase prelagajo skrb za družino, vendar za to niso ustrezno opremljeni. »To breme vodi v duševne stiske otrok in jih potiska stran od vrstnikov. Zaradi materialne prikrajšanosti pa nimajo niti možnosti za udejstvovanje v različnih dejavnostih, kjer so aktivni njihovi vrstniki. Poleg izključenosti pa so prikrajšani tudi za priložnosti. Veliko mladostnikov iz socialno šibkih družin se kljub nadarjenostim ali željam odloča za poklicne šole, da bi čim prej prišli do službe in s tem prispevali za preživetje družine.«
Kot opozarjajo v Botrstvu pa se na pomoč obrača tudi vedno več zaposlenih staršev, ki z minimalnimi prihodki ne zmorejo kriti niti osnovnih stroškov preživetja. »To so starši, ki prejemajo minimalno plačo ali celo nižje plačilo za delo. Veliko je prekarnih delavcev, ki ne zaslužijo dovolj za preživetje, in obrtnikov, ki so zaradi plačilne nediscipline na robu preživetja,« je še izpostavila Ogulinova.
