Avtor: TinaL

Rama ob rami, dlan v dlani, srca v objemih, nismo več sami.

Ko je človek naklonjen človeku, ko lepo ni le poetu,

ko se zvezde svetleče ponoči iskrijo in ljubezen delijo.

Tedaj se širi svetloba v temi

in ljudem po vsem svetu srečo želi.  

 

Iskrena hvala, da tudi v letu, ki so ga zaznamovale izredne razmere, zmorete širiti dobroto in solidarnost.

Želimo vam zdravo, dobro in uresničenih želja polno novo leto.

 

Konec nekega obdobja je vselej obarvan s pričakovanjem novega – neznanega, pa vendar … Še nikoli ni bilo pričakovanje tako negotovo, kot ga je svetu in ljudem naplavilo obdobje, ki se poslavlja. Vsaj upam, da se poslavlja. Kajti ujeti v strahu, negotovosti in potrebi ter želji po bližini sočloveka upamo verjeti v očiščenje vsega, kar nas omejuje, ne zgolj v mislih, pač pa tudi fizično. Navsezadnje smo v tem letu vendarle spoznali preprostost življenja, ki se zrcali po največji potrebi – bližini naših dragih. Ki bodo z nami, ko nam je lepo in tudi ter predvsem tedaj, ko imamo težave, ko ne zmoremo sami. Letos je zagotovo na preizkušnji solidarnost, človečnost, ponižnost in hvaležnost. Vse tisto, ker je zgodovina že potrdila, pa smo se odmaknili od nje.

December je čaroben čas, ko se uresničuje nemogoče, ko se v naših srcih prižgejo iskrice in delimo našo srečo. A pri nas, ki se ukvarjamo s pomočjo šibkejšim, je december čas, ko vidimo zares hude stiske otrok in družin, ki sami ne zmorejo. Ko še bolj začutimo potiskanje že tako prikrajšanih na rob in stran od luči.

Tudi letošnji december ni bil nič drugačen. Če epidemija koronavirusa ne prizanaša nikomur, je še posebej kruta do tistih, ki se težko preživljajo. Epidemija koronavirusa je krutost revščine in pomanjkanja predstavila še marsikateri družini, ki je pred tem živela srečno in samozadostno. Posegla je v domove, ki so bili še lansko zimo topli in v katerih je dišalo po prazničnih dobrotah. V Verigi dobrih ljudi se vsakodnevno srečujemo s starši, ki ne vidijo izhoda, ki potrebujejo podporo za težko pot iz revščine, ki potrebujejo moč, pogum, znanje in upanje. V programu Botrstvo v Sloveniji pa z otroki, ki so zaradi revščine prikrajšani, izključeni in spregledani.

A življenje družin se ne konča decembra – tudi januarja, februarja … in vse ostale mesece v letu se soočajo z enakimi stiskami. In vse mesece v letu potrebujejo podporo in pomoč. Pa ne le pomoči posameznikov. Nujna je odločitev, kako solidarno, spoštljivo in vključevalno državo si želimo. Kajti že od osamosvojitve Slovenije naprej ugotavljamo, da se socialni, šolski in zdravstveni sistem šibi, da izgublja osnovno funkcijo – omogočanje enakovrednih možnosti za vse člane naše družbe.

S pogledom stran dopuščamo, da država na cedilu pušča najšibkejše, najranljivejše, tudi otroke in tiste, ki so v preteklih desetletjih skrbeli za skupni blagor. Zato vsem, s katerimi se srečam, polagam na srce: bodimo spoštljivi, pravični, strpni, solidarni. Ustvarjajmo in terjajmo tudi takšno družbo. Pomagajmo ustvarjati boljše pogoje za najbolj prikrajšane in pomagajmo omogočati boljšo prihodnost za vse nas.

Brez vas, vseh, ki ste prispevali dobro misel, sredstva, dobro besedo, hrano in druge materialne dobrine, majhne pozornosti, svoj čas ali na kakršen koli drug način prispevali – brez vas ne bi bilo upanja. Brez vas družinam ne bi mogli pomagati preživeti pa tudi ne olajšati tega napornega leta. Brez vas bi marsikatera družina ostala v breznu revščine. Iskreno hvaležni smo vam, ker svojo dobroto delite, s tem pa množite srečo.

Če je božični čas res čas čudežev – če je vse, kar govorijo o njem zgodbe, potem si želim, da zasijejo zvezde sreče za vse otroke in družine, ki jim življenje nalaga prepreke. Želim si, da se prižgejo iskrice v srcih vseh nas. In upam, da nas bo v novem letu združevalo prizadevanje po solidarni, povezani, prijazni, spoštljivi družbi, ki vsakomur omogoča dostojno življenje. Ki ne ločuje, ponižuje ali izključuje.

Želim si, da bi bilo prihodnje leto čarobno za vse.

V podjetju Coca-Cola verjamejo, da se vsaka zgodba začne z dobrim namenom, s pomočjo spodbude, vključevanja in sodelovanja pa se tudi mnogo lažje uresniči. Zato so skupaj z izbranimi slovenskimi partnerji zasnovali akcijo #VEDNOPODPIRAJ DOBER NAMEN, v okviru katere bodo finančno podprli tri družbeno odgovorne slovenske projekte na področjih športa, okolja in skupnosti. Za glasove pa se poteguje tudi Botrstvo v Sloveniji s projektoma omogočanja razvoja talentov mladostnikom ter kritja stroškov bivanja v dijaških domovih.

Glasujete lahko na spletni strani Vedno podpiraj.

Na okrogli mizi z naslovom Pravo ali prav? so o nujnosti konkretnih rešitev ter vpeljevanju le-teh v zakonodajno spremembe spregovorile Nina Zidar Klemenčič, pobudnica in glavna izvajalka projekta Botrstvo – brezplačna pravna pomoč, Dominika Švarc Pipan, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje, in Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Okroglo mizo je povezoval voditelj informativne oddaje 24UR Jani Muhič, sicer tudi ambasador projekta Veriga dobrih ljudi, ki je z uvodnim nagovorom, kako »življenjske zgodbe včasih trčijo ob zid, ki se mu reče pravo,« odprl pomembno debato – ne le o aktualnih primerih in zgodbah, ki jih ni malo, pač pa o iskanju konkretnih rešitev za izboljšanje razmer.

Ob številnih težkih zgodbah ljudi, ki smo jih zaznali skozi humanitarna projekta Botrstvo v Sloveniji in Veriga dobrih ljudi, je Ogulinova opozorila na pogoste birokratske prepreke, ki pogojujejo hitro in učinkovito reševanje stisk. Pravnica Nina Zidar Klemenčič, ki je v zadnjih osmih letih kot pobudnica projekta Botrstvo – brezplačna pravna pomoč pomagala že pri več tisoč zgodbah, zdaj pa pomaga tudi pri Verigi dobrih ljudi, je nizala primere iz prakse. Največja težava je sistemska, pravi. Vse od socialne stanovanjske politike do nerazumne uporabe prava. Verjame, da je Slovenija prebogata država, da bi v njej živel en sam reven otrok.

»Največji problem je, da se pravo uporablja tako, da socialno šibkim postavlja ovire do uveljavitve njihovih pravic.«

Nina Zidar Klemenčič

Njeno razmišljanje je podkrepila tudi Anita Ogulin, ki je opozorila: »Revščina je izbira politik in ne trenutnega stanja. Bodimo ljudje do ljudi. Če se hoče je vse mogoče.«

Dominiki Švarc Pipan, državni sekretarki na Ministrstvu za pravosodje, se zdi pomembno, da se o tem pogovarjamo na različnih ravneh: »Predpisi so res velikokrat prezapleteni. Pravo ne sme biti nečloveško. Iskreno, včasih res ponudimo rešitev, a istočasno zapremo vrata. Pravo in pravne okvirje je zato treba uporabljati tudi s srcem.«

Ob okrogli mizi pa smo predsedniku vlade Marjanu Šarcu, pristojnim ministrom, poslanskim skupinam  in predsednikom odborov predstavili nabor ukrepov, ki so usmerejni predvsem v zagotavljanje zaščite družin pred socialno in stanovanjsko ogroženostjo.

Predlagamo naslednje sistemske spremembe:

1. Pravočasno in ažurno izdajanje odločb o pravicah iz javnih sredstev pri centrih za socialno delo in hitro odločanje o pritožbah zoper odločitve na MDDSZ. Problem zamud pri izdajanju odločb o pravicah iz javnih sredstev se povečuje, in ne zmanjšuje. Vedno več je zamud pri izdajanju odločb za prosilce, ki so v hudi socialni stiski in za katere je odločitev o pravici vprašanje preživetja. Zakonodajalec bi moral predpisati pavšalni znesek, ki se prosilcu izplača, če CSD ne odloči o njegovi pravici v 8 dneh od podaje vloge.
2. Celostna rešitev stanovanjske problematike socialno najšibkejših. Sprejem nacionalnega stanovanjskega programa in uvedba socialnih stanovanj, s katerimi bo dolgoročno rešena stiska socialno najbolj ogroženih družin, v kombinaciji s kvalitetno aktivno politiko zaposlovanja in načini, kako te družine opolnomočiti in jim omogočiti avtonomno rešitev stanovanjskega problema. Neprofitna stanovanja z razumnimi stroški ter jasno urejena pravila za primer, ko pride do akutne socialne stiske družine v neprofitnem najemnem stanovanju. Večja aktivnost države in lokalnih skupnosti na področju preprečevanja deložacij. Pristojni organi morajo pričeti z izvajanjem ukrepov osveščanja posameznikov in družin o možnostih za preprečitev nastanka brezdomstva, vključno s pripravo finančnega sanacijskega načrta, ki bo posameznikom in družinam omogočil poplačilo obveznosti v sprejemljivem obdobju. Stanovanjski skladi in drugi lastniki neprofitnih stanovanj morajo aktivno reševati posamezno stanovanjsko problematiko in je ne smejo poglabljati s sprožanjem postopkov deložacije, dokler niso sami storili vsega, kar je v njihovi moči, da bi pomagali družini pri iskanju rešitev, ki bi ji omogočile nadaljnje bivanje v neprofitnem stanovanju. Če občina razpolaga z večjim številom neprofitnih stanovanjskih enot, mora za rešitev nastale situacije poglabljajočega se zadolževanja omogočiti zamenjavo stanovanja z manjšim, ki je cenovno ugodnejše in družini omogoča lažje odplačevanje zapadlih neporavnanih obveznosti iz prejšnjega najemnega razmerja.
3. S tem povezana vzpostavitev poroštvenega sklada države, namenjenega ureditvi moratorijev na plačila najemnin, kreditov za rešitev osnovnega stanovanjskega problema ter stroškov vode, elektrike in ogrevanja. Moratorij bi moral biti zagotovljen v prehodnem obdobju socialne ogroženosti družin, ki nastopi zaradi izgube zaposlitve, smrti v družini ali drugega izrednega dogodka. S tem ukrepom bi družinam omogočili, da v določenem obdobju poskusijo rešiti nastali položaj brez strahu pred izgubo bivališča. Porok za obveznosti, ki v tem času nastanejo in jih ob neuspeli rešitvi situacije družina ne more povrniti, je država prek poroštvenega sklada. Trajanje moratorija se mora omejiti na največ 3 leta in je povezano z aktivnim iskanjem zaposlitve. Družini oziroma posamezniku se v obdobju moratorija pomaga s pripravo finančnega sanacijskega načrta za trenutno krizno obdobje ter za obdobje po kriznem obdobju. Tako se opolnomoči posameznika oziroma družino in omogoča njihovo aktivno legitimacijo.
4. Osnovna šola mora biti brezplačna. Če je treba določene vsebine plačevati, je treba vnaprej zagotoviti, da so plačane iz šolskega proračuna za otroke iz socialno šibkih družin. Vsi otroci v javnih vrtcih in javnih šolah imajo enake pravice in dostop do enakih vsebin ne glede na premoženjske razmere staršev. Prav tako je treba poskrbeti, da so za dijake iz socialno šibkih družin stroški obvezne opreme pokriti iz javnih sredstev, da se odločba o tem izda na pristojnem CSD ob začetku šolskega leta in da pristojni CSD o tem obvesti šolo. Dijaki ne smejo biti socialno izključeni zaradi premoženjskih razmer njihovih družin.
5. Uporaba načela sorazmernosti, ko gre za odločitve o vložitvi izvršb, o dopustitvi izvršb in o sredstvih izvršbe, ko gre za plačila storitev javnih zavodov ali družb v državni lasti in storitve predstavljajo del nujnih življenjskih stroškov in so družine brez premoženja ter prihodkov in ni možnosti za poplačilo v izvršbi. Izvršilni postopki v primeru družin brez premoženja pomenijo zgolj dodaten strošek za javno blagajno, družine pa še bolj oddaljujejo od dokončnega poplačila dolgov in jim onemogočajo, da bi lahko obveznosti odplačali v sprejemljivem obdobju.
6. Ureditev sistema otroških dodatkov, po katerem bo otroški dodatek popolnoma izvzet iz socialnih transferjev, ker njegov namen ni osnovna socialna varnost, ampak predstavlja boljše možnosti za zdrav razvoj in enake možnosti otroka. Prav tako se v otroški dodatek ne sme posegati za poplačilo kakršnih koli drugih terjatev do staršev (npr. neupravičeno prejetih javnih sredstev). Iz socialnih transferjev oziroma presojanja upravičenosti do socialnih transferjev morajo biti izvzete tudi štipendije in plačila za delo prek študentskega servisa.
7. Vzpostavitev kvalitetnih programov, ki bodo omogočali aktivacijo ljudi v delovne procese oziroma družbene programe in bodo pripomogli k večji zaposljivosti teh ljudi.
8. Omogočiti izobraževalnim ustanovam seznanitev s ključnimi podatki o socialni ogroženosti posameznih otrok, s čimer bi se lahko bolje in hitreje odzivale na potrebe najranljivejših otrok. Posredovanje tovrstnih podatkov naj izvajajo centri za socialno delo.
9. Celovit pristop k reševanju posameznih problematik in medresorsko sodelovanje z vključitvijo humanitarnih in nevladnih organizacij, ki imajo neposreden stik z ljudmi na terenu. Predlagamo vzpostavitev medresorske skupine za boj proti revščini, ki bo s predstavniki pristojnega ministrstva ter humanitarnih in nevladnih organizacij skrbela za odpravo sistemskih anomalij, ki se kažejo v praksi.

Čarobna zima je akcija, s katero želimo otrokom pod okriljem projekta Botrstvo v Sloveniji omogočiti nepozabna praznična doživetja v krogu družine. V decembru bomo z vašo pomočjo socialno šibkim družinam iz vse Slovenije ogreli srca in pomagali do skupnega preživljanja praznikov ter številnim ustvarili prvo doživetje prazničnega razpoloženja. Pri tem nam pomagate lahko tudi vi, hkrati pa svojcem in prijateljem namesto daril podarite pisemce, v katerem jim poveste, da ste sredstva namesto za nakup daril namenili otrokom v stiski.

Obiščite spletno stran Čarobna zima, kjer smo za vas pripravili več informacij.

 

Praznični Nasmeškotki skrbijo, da tudi v najbolj čarobnem delu leta nasmehe delimo s svojimi bližnjimi in z otroki, ki so jih v tem času še posebej veseli. Prvo serijo prazničnih Nasmeškotkov so splekli zaposleni v podjetju HOFER, pridružila pa se jim je tudi Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje.

Sredstva od prodaje Nasmeškotkov bodo tudi tokrat namenjena otrokom pod okriljem projekta Botrstvo v Sloveniji. S prazničnimi Nasmeškotki boste podprli akcijo Čarobna zima, skozi katero otrokom iz socailno šibkih okolij omogočamo praznična doživetja v krogu družine.

Tokrat bo mogoče nasmehe za dober namen deliti tudi preko družbenih omrežij, HOFER pa bo ob vsaki delitvi nasmejane vsebine z označbo #Nasmeškotek ali #DelimoNasmehe za otroke v stiski namenil 1 evro.

Karmen Ravnikar, vodja marketinga in komunikacij pri podjetju HOFER, je dogodek pospremila z besedami: »Dejanja so tista, ki štejejo, zato smo ponosni, da začetek prazničnega časa obeležujemo s projektom, ki riše številne nasmehe. Veseli nas, da so se nam ob peki prvih prazničnih piškotov pridružili partnerji projekta. Ti skrbijo, da so Nasmeškotki okusni, zbrana sredstva pa bodo tudi tokrat namenjena otrokom pod okriljem projekta Botrstvo, ki jih še posebej v času praznikov potrebujejo.«

Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje: »Nasmeškotki so lahko povsem skromna pozornost za nekoga, po drugi strani pa za nekoga drugega pomenijo ogromno. Otroci, ki jim skozi projekt Botrstvo pomagamo, so v marsičem prikrajšani, saj zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne morejo uresničevati svojih želja in se prepogosto odrekajo svojim sanjam. Zato smo izjemno hvaležni, da lahko s pomočjo družbe HOFER in vseh, ki podarjajo Nasmeškotke, pomagamo otrokom v stiski do boljših možnosti za razvoj.«

Marko Potrč, ambasador Nasmeškotkov: »Z veseljem sem ambasador Nasmeškotkov, saj gre za srčen projekt, s katerim polepšamo tudi dneve otrokom projekta Botrstvo. Tokratnim prazničnim Nasmeškotkom pa smo kar sami narisali nasmehe in tako tudi v praksi poskrbeli za pričetek tokratne akcije, da bodo prazniki lep čas za vse.«

Ob Mednarodnem dnevu boja proti revščini so na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje opozorili na probleme, ki jih prinaša dolgotrajna revščina. Skozi projekt Botrstvo v Sloveniji so od leta 2010 do danes pomagali že več kot 9.500 otrokom z vse Slovenije. Zaživel je tudi nov projekt Veriga dobrih ljudi, skozi katerega družinam z mladoletnimi otroki nudijo celostno pomoč na poti iz primeža revščine.

ZPM Ljubljana Moste-Polje že več kot 20 let ustvarja humanitarne programe za pomoč družinam v stiski z vse Slovenije. Pred osmimi leti so vzpostavili projekt Botrstvo v Sloveniji, skozi katerega trenutno več kot 4500 botrov pomaga nekaj več kot 5000 otrokom do enakovrednih možnosti za rast in razvoj v primerjavi z vrstniki, na svojega botra pa še čaka 80 otrok. »Opozarjamo tudi na spremembe, ki bi lahko omogočilo lažje in boljše življenje otrok v stiski, a žal te prihajajo prepočasi,« opozarja pobudnica projekta Botrstvo v Sloveniji Milena Štular. Štularjeva je tudi predsednica nadzornega odbora projekta Botrstvo, ki med drugim nadzira skladnost porabe sredstev donatorjev: »Ponosni smo, da nam zaupa toliko botrov in donatorjev. Zaupanje pa vedno znova upravičujemo tudi z notranjim in zunanjim nadzorom porabe sredstev. Še vedno je naše glavno vodilo, da vsa sredstva botrov namenimo neposredno otrokom, brez kakršnihkoli odbitkov. Od začetka projekta v letu 2010 smo zbrali skoraj 12,5 milijonov evrov, stroški projekta pa znašajo 5,9 %. A največji uspeh je, da v življenjih otrok dosegamo spremembe na boljše.«

V projektu Botrstvo poleg pomoči botrov otrokom omogočajo tudi razvoj talentov, posebej nadarjenim pa pomagajo s štipendijami. Od leta 2016 deluje tudi poseben dijaški sklad, skozi katerega trenutno pri kritju stroškov bivanja v dijaških domovih pomagajo 100 srednješolcem, ki bi se sicer morali prešolati na šolo bliže kraja bivanja.

Poleg projekta Botrstvo v Sloveniji na ZPM Ljubljana Moste-Polje izvajajo tudi celostni program podpore in pomoči družinam v stiski. Opažajo, da je stisk vedno več v tistih družinah, kjer so starši zaposleni, a prejmejo najnižje dohodke. »Revščina danes ni pogojena le z brezposelnostjo. Mnogi starši se zaposlijo, pa še vedno ne zmorejo pokriti osnovnih stroškov, saj jim dohodek tega ne omogoča. Izjemno težko je tudi tistim staršem, ki opravljajo prekarno delo. Stiske pa so tudi v družinah, v katerih je prisotna bolezen, bodisi pri starših, bodisi pri otrocih,« je dejala predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin. »Številne družine, ki so v stisko zapadle ob svetovni gospodarski krizi, se še danes komaj prebijajo. To pomeni, da so otroci že več let prikrajšani za osnovne dobrine in potrebščine za zdravo in spodbudno življenje. Sistemskih rešitev pa ni na vidiku,« je še opozorila.

Dolgotrajno revščino in poglabljanje socialnih razlik opažajo tudi strokovnjaki. Na posledice, ki jih prinašata opozarja doc. dr. Srečo Dragoš iz Fakultete za socialno delo. Še posebej pa je izpostavil: »Nizke socialne pomoči ljudi silijo, da sprejemajo slabo plačane službe in prejmejo plačilo, ki je na pragu tveganja revščine.«

Na podlagi dolgoletnega omogočanja pomoči družinam v stiski so oblikovali program celostne pomoči družinam v stiski na enem mestu. Nastala je Veriga dobrih ljudi, ki združuje tiste, ki lahko pomagajo, s tistimi, ki pomoč potrebujejo. »Ljudje potrebujejo več kot le paket hrane in plačilo položnic. Priskrbimo jim psihosocialno pomoč, organiziramo delavnice, kjer lahko pridobijo nova znanja in okrepijo svojo funkcionalnost, delamo pa tudi na povezovanju med člani družine, saj se medsebojni odnosi pogosto skrhajo. Za družine je zelo pomembna podpora pri premagovanju birokratskih ovir, saj te stiske pogosto še poglobijo,« je povedala Ogulinova. Ob tem je poudarila, da je dolgoročni cilj Verige dobrih ljudi družinam dati spodbudo, znanje in moč za uspešno samostojno življenje.

Cilj projekta Veriga dobrih ljudi pa je tudi povezovanje. Vsakdo lahko postane člen verige in pomaga omogočiti pridobivanje znanja in kompetenc za boljše življenje družin v stiski. K projektu se je že pridružila medijska hiša Pro Plus in ambasador Jani Muhič, ki pravi: »V uredništvu se skoraj vsak dan srečujemo z zgodbami ljudi oz. družin, ki se nas dotaknejo. Ne želimo, da so klic vpijočega v puščavi. Ne smejo ostati neme v svojih stiskah. V vsakdanji naglici jih ne smemo preslišati. Ker so izjemni ljudje, največkrat ne sami krivi, da danes oni potrebujejo pomoč. Ker bijejo velike bitke. S seboj in s sistemom. Veliko primerov poznam, ki so kasneje lahko tudi sami pomagali drugim.«

Več o verigi dobrih ljudi najdete na spletni strani www.verigadobrihljudi.si ter www.dobri-ljudje.si.

Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje že več kot 60 let skrbi za enake možnosti in zdrav razvoj otrok ter mladostnikov. Skozi različne projekte ustvarjamo priložnosti za njihovo osebnostno rast, stremimo k omogočanju lepše prihodnosti in ustvarjanju skupnega dobrega. V projektu Botrstvo v Sloveniji se še posebej posvečamo tistim otrokom, ki živijo v stiski in za zdrav razvoj potrebujejo več spodbud ter boljše pogoje.

Naše delovanje lahko podprete tudi z namenitvijo 0,5 % dohodnine. S tem nam omogočite kakovostno izvajanje programov za otroke in mladostnike. Namenitev dela dohodnine za vas ne predstavlja nikakršnega dodatnega stroška in ne vpliva na višino vračila ali doplačila dohodnine.

Pripravili smo obrazec za namenitev dohodnine, ki ga le natisnete, izpolnite podatke in pošljete na naš naslov. Lahko pa oddate tudi elektronski obrazec preko portala eDavki. V tem primeru kot upravičenca navedete Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje z davčno številko 22926518.

 

V letu 2017 smo iz tega naslova prejeli sredstva v višini 47.775,06 €. Vsa sredstva smo namenili v namenski sklad za pomoč družinam v stiski ter za izvajanje aktivnosti za otroke in mladostnike.

Za vašo pomoč in podporo smo vam iskreno hvaležni.