Botrstvo v Sloveniji: 15 let podpore otrokom in opozarjanja na sistemske krivice

Največji humanitarni program za otroke v Sloveniji oktobra obeležuje petnajsto obletnico delovanja. Program Botrstvo v Sloveniji, ki ga izvaja Zveza Anita Ogulin, je do danes pomagal že več kot 14.500 otrokom iz vse Slovenije ter razdelil več kot 39 milijonov donatorskih sredstev. Ob praznovanju dosežkov pa na Botrstvu opozarjajo na vse večjo socialno neenakost med otroki in na sistem, ki ostaja neodziven.

Projekt, ki se je leta 2010 začel s preprosto excel tabelo, štirimi botri in nekaj pomoči potrebnimi otroki, je v petnajstih letih prerasel v največji humanitarni program za otroke v Sloveniji. S preprostim konceptom, ki že od samega začetka ostaja enak, Botrstvo anonimno povezuje otroke, ki prihajajo iz socialno šibkejšega okolja, in botre, ki svojemu varovancu vsak mesec nakažejo določen znesek, ta pa je v celoti posredovan temu otroku.

Do danes je Botrstvo, ki ga izvaja Zveza Anita Ogulin, pomagalo več kot 14.500 otrokom in mladostnikom iz vse Slovenije. S pomočjo več kot 10.300 botrov, številnih donatorjev in podpornikov je zbralo in razdelilo več kot 39 milijonov evrov, brez vsakršne finančne podpore države. To je projekt, ki deluje od ljudi za ljudi.

A za mnoge otroke Botrstvo ni zgolj finančna podpora, temveč veliko več. Revščina še posebej prizadene otroke. Odvzema jim priložnosti za razvijanje talentov, pridobivanje izkušenj, grajenje socialne mreže, kakovostno izobraževanje in brezskrbno otroško raziskovanje sveta. ”Resničen pomen Botrstva in pomoči botrov bi najbolje opisala z besedo ‘prvič’. Deklica prvič lahko razmišlja o tem, kaj želi postati, ker ji bomo pomagali pri plačilu dijaškega doma. Deček se lahko prvič udeleži šolske ekskurzije ali pa za športni dan namesto pohoda prvič izbere plačljivo aktivnost,” o vplivu Botrstva pove koordinatorica Tina Plevnik.

Skozi leta so se na podlagi prepoznanih stisk in težav otrok ter njihovih družin znotraj Botrstva razvijali številni projekti, s katerimi so skušali še dodatno podpreti otroke na različnih področjih otroštva in odraščanja.

Že od samih začetkov pa Botrstvo tudi aktivno spremlja zakonodajo in politične odločitve na področju sociale in izobraževanja. ”Marsikatero stisko družin poglablja neustrezen in počasen odziv sistema. Humanitarni programi, kot je Botrstvo, se lahko hitro odzovejo na prepoznane stiske, toda odločevalci so tisti, ki imajo v rokah škarje in platno in ki lahko s sistemskimi spremembami preprečijo, da do stiske sploh pride. Zato Botrstvo že vsa leta odločevalce opozarja na pomanjkljivosti ter z javnimi pozivi in konkretnimi predlogi za spremembe zakonodaje ponuja tudi rešitve,” pove pobudnica Botrstva in predsednica nadzornega odbora Milena Štular.

In čeprav marsikateri poziv naleti na gluha ušesa, so z vztrajnostjo uspeli doseči tudi nekaj pomembnih sprememb. Med večje sodi leto 2016, ko so preprečili sprejetje zakonske novele, ki bi ukinila subvencioniranje šolskih malic in kosil.

Neenakost med otroki se poglablja, sistem je neodziven

Kljub 14.541 otrokom, katerih otroštva so bila zaradi pomoči Botrstva vsaj nekoliko bolj brezskrbna, pa ob petnajsti obletnici delovanja na humanitarnem programu ponovno spominjajo tudi na še vedno pereče problematike.

V razmerah, kjer se starši tudi ob redni zaposlitvi komaj prebijajo iz meseca v mesec in težko zagotavljajo najbolj osnovne življenjske potrebščine, je skoraj nemogoče pričakovati, da bi si otroci lahko privoščili obšolske dejavnosti, športne aktivnosti ali celo obvezne šolske izlete in šole v naravi. Vse to staršem predstavlja breme, ki ga preprosto ne zmorejo nositi.

Šolski prostor, ki naj bi zmanjševal neenakosti med otroki in jim zagotavljal priložnosti za boljšo prihodnost, razlike pogosto še povečuje. ”Šola naj bi bila brezplačna, toda šolske potrebščine, delovni zvezki, izleti, šole v naravi in podobno so daleč od brezplačnega. Dokler je financiranje plačljivih vsebin prepuščeno presoji posamezne šole in zmožnostim šolskega sklada, država dopušča, da otroci nimajo enakega dostopa do znanja in izkušenj,” poudari Tanja Petek, sekretarka Zveze Anita Ogulin.

Leta 2023 so prav s tem namenom na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naslovili javno pismo s predlogi konkretnih zakonskih sprememb, ki bi omogočile brezplačno osnovnošolsko izobraževanje za vse učence. Isto leto so pozvali tudi k sistemski ureditvi plačila stroškov dijaških domov za dijake iz socialno šibkejših družin. Mnogo otrok iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom izbiro srednje šole podreja finančnim zmožnostim družine in oddaljenosti želene šole, saj jim dijaški dom predstavlja nepremostljivo finančno oviro.

”Izobrazba je naložba za prihodnost vsakega mladega človeka, za nekatere pa je tudi vstopnica za izstop iz vrtinca večgeneracijske revščine,« pove Milena Štular in poudari: ”Vsako leto opozarjamo odločevalce in pri tem bomo vztrajali še naprej – dostopnost dijaških domov se mora sistemsko urediti, da dostop do želene izobrazbe ne bo odvisen zgolj od donacij in naključij.” Dijaški sklad Botrstva v Sloveniji je od leta 2016 do danes podprl več kot 1200 dijakov in s pomočjo donatorskih sredstev kritju dijaških domov namenil 1,4 milijone evrov.

Ne moremo spremeniti sveta, lahko pa spremenimo svet enega otroka

Vsak otrok ima svoje sanje, vendar nas življenje že v začetku ne opremi z enakimi možnostmi, da bi jih uresničili. Družbena odgovornost niso le velika dejanja, temveč tudi majhne, vsakdanje odločitve, s katerimi gradimo bolj pravičen in sočuten svet. Že drobna gesta lahko prinese veliko spremembo. Ne rabimo spreminjati sveta, dovolj je, da spremenimo svet enega otroka.

Postanite boter in polepšajte prihodnost enega otroka. Za vključitev v program in druge možnosti pomoči kliknite na povezavo ali pišite na info@boter.si.