Val 202: Oče ga zaradi bolezni ne more niti nositi v naročju

“Doživel sem hud infarkt, po zdravniških ocenah je bil na desetstopenjski lestvici ocenjen z vrednostjo 9-10. Mesece sem preživel v bolnišnici. Z operacijo so mi rešili življenje, a sem ostal invalid. V času, ko sem se boril za življenje, se mi je rodil sin. A ga je dva tedna po rojstvu mamica zapustila. Nikoli več se ni oglasila. Takrat sem bil na smrt bolan, z majhnim otrokom, če mi mama in sestra takrat ne bi toliko pomagali, ne vem, če bi bil danes sploh še tu,” dobri dve leti pozneje opisuje Nikolajev očka.

Zdaj sam skrbi za živahnega dvoletnika, kar je za tako hudega invalida z neštetimi omejitvami zelo naporno: “Vse je drugače kot je bilo nekoč. Ne smem dvigniti več kot za dva ali tri kilograme teže, ker bi lahko prišlo do notranjih poškodb. Težko je, ker živiva v drugem nadstropju, včasih bi otroka dvignil, ga nesel, pa se bojim, da bi lahko bilo kaj narobe. Res se vsak dan posebej borim, da se imava lepo, da kakovostno preživiva dan, da je skuhano, da greva na zrak, na igrala, da gre ob uri spat in se potem lahko še pogovarjava, učiva, igrava …”

Celotni zgodbi Nikolajevega očeta lahko prisluhnete na Valu 202. Družini lahko pomagate z nakazilom s spodnjimi podatki: