Kategorija: Uncategorized

V soboto, 18. oktobra, in nedeljo, 19. oktobra, je na ulicah Ljubljane ponovno zaživel NLB Ljubljanski maraton. Prestolnica je bila na sončen vikend napolnjena s športnim utripom in tekači z vsega sveta.

Ob prijavi so tekači lahko svojo energijo in srčnost usmerili v dobrodelnost – letos je namreč bil del zbranih sredstev namenjen našemu programu Botrstvo v Sloveniji, ki v mesecu oktobru praznuje 15 let delovanja.

S programom Botrstvo že leta pomagamo otrokom in mladostnikom iz socialno šibkejših družin iz vse Slovenije. Prizadevamo si zmanjšati socialno izključenost zaradi revščine ter mladim omogočiti enakovrednejše pogoje za odraščanje. S pomočjo Botrstva lahko otroci lažje sodelujejo v šolskih in obšolskih dejavnostih, razvijajo svoje talente ter gradijo boljšo prihodnost.

Sodelovanje NLB Ljubljanskega maratona in Botrstva je letos otrokom prineslo 5.000 evrov ter tako povezalo športni duh s solidarnostjo. Ko govorimo o pomoči, velikokrat pomislimo na številke. A za vsako donacijo, stoji zgodba – zgodba otroka, ki ima možnost. Možnost, da gre na izlet, da razvije svoj talent, da zaključi šolanje.

Dostojno bivanje bi moralo biti temeljna človekova pravica, ne privilegij. Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini Zveza Anita Ogulin poziva k čim hitrejšemu reševanju stanovanjske problematike, saj slaba stanovanjska politika dela ljudi revne.

S stanovanjsko stisko se sooča vedno več Slovencev, še posebej tistih z najnižjimi dohodki. Niso kreditno sposobni, zato je nakup stanovanja zanje nemogoč. Posledično jih je vse več prisiljenih krmariti na kaotičnem in negotovem najemniškem trgu, kjer paradoksalno za najemnino mesečno plačujejo enak ali celo višji znesek, kot bi znašal obrok kredita. Javnih najemnih stanovanj je premalo, zanje so čakalne vrste dolge tudi več let, v nekaterih občinah pa takšnih stanovanj sploh ni.

Za dostojno življenje naj najemnina ne bi presegala 30 % dohodkov gospodinjstva, skupaj z vsemi stanovanjskimi stroški pa 40 %, v praksi pa najemnine odjedajo vedno večji del družinskega proračuna. “Razlika med družinami, ki živijo v lastniških, neprofitnih ali tržnih najemnih stanovanjih, je ogromna. Tri popolnoma enake družine, z enakimi dohodki in življenjskimi stroški, se zgolj zaradi svoje stanovanjske situacije znajdejo v povsem različnih socialno-ekonomskih položajih. Nekaterim po plačilu najemnine in osnovnih stroškov ne ostane skoraj nič za hrano, oblačila ali šolske potrebščine za otroke,” pove Tanja Petek, sekretarka Zveze Anita Ogulin.

Družine, ki živijo v najemu, se pogosto znajdejo v začaranem krogu negotovosti in finančnih obremenitev. Najem je nestabilna oblika bivanja – pogodbe so kratkoročne, najemnine se lahko višajo iz meseca v mesec, ljudje pa živijo v nenehnem strahu, ali jim bo najemodajalec podaljšal pogodbo in ali si bodo še lahko privoščili dom, v katerem trenutno živijo. “Družine se zaradi visokih najemnin in nestabilnih pogojev pogosto selijo, posledice tega pa močno občutijo ravno otroci. Ti morajo večkrat zamenjati okolje, v katerem obiskujejo šolo ali vrtec ter kjer imajo prijatelje in svojo socialno mrežo, ki jim predstavljajo občutek varnosti in pripadnosti,” opozarja Tina Plevnik, koordinatorica programa Botrstvo v Sloveniji.

Konstantne selitve pa ne pomenijo le psihično, temveč tudi veliko finančno breme. Vsaka selitev prinaša nove stroške prevoza, opreme, varščine in osnovne ureditve doma.

“Že več let opazujemo, kako se vse več družin zaradi stanovanjske stiske obrača po humanitarno pomoč. Med vsemi družinami, vključenimi v program Veriga dobrih ljudi, jih je več kot 60 % v najemnem razmerju. Ravno visoke najemnine marsikatero družino potisnejo globlje v revščino, kot bi bila sicer. Nekatere pa z urejeno bivanjsko situacijo humanitarne pomoči sploh ne bi potrebovale,” opozarja Živa Logar, koordinatorica humanitarnega programa Veriga dobrih ljudi.

Najemniški kaos: izkoriščanja najemnikov, visoke najemnine in neprimerna stanovanja

Družine pogosto v še globljo stisko potiskajo najemodajalci, ki jim ne dovolijo prijave prebivališča ali uveljavljanja subvencije najemnine, najemnine na pogodbi prikazujejo nižje, kot so v resnici, ali pa stanovanja oddajajo na črno, brez pogodbe. Pogoste so previsoke varščine, enostranska zviševanja najemnin in celo ustrahovanja z grožnjami o odpovedi najema. Iskanje stanovanja je stresno za marsikoga, še posebej pa za družine z majhnimi otroki, enostarševske družine ter tuje družine, saj so te še dodatno diskriminirane.

Zaradi omejenega proračuna in majhne ponudbe na trgu so mnoge družine prisiljene sprejemati stanovanja, ki niso primerna za bivanje – premajhna stanovanja, z vlago, plesnijo, slabo izolacijo in dotrajano opremo. “Na terenu opažamo, da številne družine živijo v objektih, ki niso primerni za bivanje – v kletnih prostorih, dotrajanih hišah, starih zidanicah ali celo podrtijah, ker druge možnosti preprosto nimajo,” pove Živa Logar. Vsesplošna rast cen in visoke najemnine, ki jih narekuje neurejena stanovanjska politika, stiskajo že tako šibke družinske proračune, najtežje pa je v zimskih mesecih, ko se povečajo stroški ogrevanja in energentov.

Neinformiranost o pravicah najemnikov še poglablja stanovanjsko stisko

Ena od velikih težav najemniškega trga je neinformiranost tako najemnikov kot najemodajalcev o svojih pravicah in dolžnostih. Pomanjkanje znanja in razumevanja zakonodaje pogosto vodi v zlorabe in nezakonite prakse. “Ena najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo najemniki, je, da jim najemodajalci ne dovolijo uveljavljanja subvencije najemnine ali prijave prebivališča. Mnogi ne vedo, da za to sploh ne potrebujejo soglasja najemodajalca, saj to lahko storijo že na podlagi sklenjene najemne pogodbe. A v praksi to znanje ne pomaga veliko, saj so najemniki v izrazito podrejenem položaju. Če jih je strah, da jim najemodajalec ne bo podaljšal pogodbe, si svojih pravic ne bodo upali uveljaviti, tudi če jih poznajo,” pojasnjuje Tjaša Tomažin Raspotnik, pravnica, ki na Zvezi Anita Ogulin družinam nudi brezplačno pravno pomoč.

“To, kar opažamo na terenu, ni primerno socialni državi v razviti družbi”

Da se cenovna dostopnost stanovanj poslabšuje, povečuje pa število prebivalcev, ki se spoprijemajo s stanovanjsko stisko, ugotavlja tudi letošnje poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Glavne razloge za to vidijo predvsem v nerazvitem neprofitnem najemnem sektorju, neustrezno reguliranem zasebnem najemnem trgu, ki bi ščitil tako najemnike kot najemodajalce, ter v pomanjkanju stanovanj.

Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini zato Zveza Anita Ogulin odločevalce poziva k čim hitrejšemu reševanju stanovanje problematike: “Potrebujemo celostno stanovanjsko politiko, saj to, kar opažamo na terenu, ni primerno socialni državi v razviti družbi.“

V sredo, 1. oktobra 2025, smo v Studiu 26 obeležili 15. obletnico programa Botrstvo. Praznovanja so se udeležili botri, donatorji in podporniki, ki že vrsto let podpirajo delovanje programa.

Na začetku je zbrane nagovoril direktor radia Slovenija gospod Mirko Štular, ki je občinstvo nasmejal z zanimivo informacijo, da z našo pobudnico Botrstva in predsednico nadzornega odbora Mileno Štular, ni v sorodu. Nato je gospa Milena poslušalce popeljala skozi zgodbo programa. Kako je od preproste ideje, da bi otrokom omogočili počitnice, zrasel največji humanitarni program v Sloveniji. Ob tem pa poudarila, da: ”Brez pomoči Vala 202, Botrstvo ne bi bilo tako, kot ga poznamo danes.”

V sproščenem pogovoru pri okrogli mizi sta sodelovala ambasadorja Botrstva Peter Prevc in Aljoša Bagola ter koordinatorica Tina Plevnik, ki je zaradi bolezni nadomestila ambasadorko Ksenijo Benedetti. Govorci so odpirali različne teme o otroštvu, pomenu solidarnosti in prihodnosti družbe. Nekdanji smučarski skakalec Peter Prevc je namenil nekaj besed o pomembnosti športa in zdrave tekmovalnosti, saj je po njegovem mnenju ravno šport tisti, ki omogoči druženje in igro med otroki. Pri tem je poudaril: “Naučiš se postaviti zase in sprejeti posledice svojih dejanj.”

V pogovoru je Tina Plevnik opozorila, da se številni otroci doma ne počutijo varno, zato je za njih vključevanje v interesne dejavnosti še posebej dragoceno. Te jim nudijo spodbudno okolje ter možnost razvijanja pozitivnih vedenjskih vzorcev, ki jih doma pogosto ne dobijo. “Vsak potrebuje nekoga, ki vanj verjame,” je še dodala.

Pogovor pa so sklenili z mislimi na vprašanje, kakšne spodbudne besede bi namenil otrokom Botrstva. “Stiska ne stika za bolečino, ampak za veličino. Če zmoreš toliko moči, da lahko situacijo pogledaš malce drugače, lahko prepoznaš, da se v besedi ovira, skriva beseda vir in te ta lahko motivira,” so bile besede kreativnega Aljoše.

Ob koncu dogodka je na strehi Radia potekalo še prijetno druženje, na katerem so se lahko donatorji, botri in vsi ostali povabljenci družili v sproščenem vzdušju ter uživali v sončnem, a malo vetrovnem vremenu. Skrb za okusno pogostitev so prevzeli v Gostinstvu Jezeršek, ki so ob tem posebnem dogodku program podprli tudi z donacijo.

Ste se kdaj vprašali, kako se je vse sploh začelo? Kdo so pobudniki ideje programa in kako zgleda vsakdan botrske ekipe? Kdo so otroci Botrstva in kakšne so njihove sanje? Kaj pa botri?

Ob petnajsti obletnici programa Botrstvo je ekipa skrbno zbrala in strnila naše zgodbe v posebno spletno glasilo. Vabljeni, da si odprete spodnjo knjižico in prelistate ozadje zgodbe, ki jo piše več kot 30.000 ljudi.

---

Največji humanitarni program za otroke v Sloveniji oktobra obeležuje petnajsto obletnico delovanja. Program Botrstvo v Sloveniji, ki ga izvaja Zveza Anita Ogulin, je do danes pomagal že več kot 14.500 otrokom iz vse Slovenije ter razdelil več kot 39 milijonov donatorskih sredstev. Ob praznovanju dosežkov pa na Botrstvu opozarjajo na vse večjo socialno neenakost med otroki in na sistem, ki ostaja neodziven.

Projekt, ki se je leta 2010 začel s preprosto excel tabelo, štirimi botri in nekaj pomoči potrebnimi otroki, je v petnajstih letih prerasel v največji humanitarni program za otroke v Sloveniji. S preprostim konceptom, ki že od samega začetka ostaja enak, Botrstvo anonimno povezuje otroke, ki prihajajo iz socialno šibkejšega okolja, in botre, ki svojemu varovancu vsak mesec nakažejo določen znesek, ta pa je v celoti posredovan temu otroku.

Do danes je Botrstvo, ki ga izvaja Zveza Anita Ogulin, pomagalo več kot 14.500 otrokom in mladostnikom iz vse Slovenije. S pomočjo več kot 10.300 botrov, številnih donatorjev in podpornikov je zbralo in razdelilo več kot 39 milijonov evrov, brez vsakršne finančne podpore države. To je projekt, ki deluje od ljudi za ljudi.

A za mnoge otroke Botrstvo ni zgolj finančna podpora, temveč veliko več. Revščina še posebej prizadene otroke. Odvzema jim priložnosti za razvijanje talentov, pridobivanje izkušenj, grajenje socialne mreže, kakovostno izobraževanje in brezskrbno otroško raziskovanje sveta. ”Resničen pomen Botrstva in pomoči botrov bi najbolje opisala z besedo ‘prvič’. Deklica prvič lahko razmišlja o tem, kaj želi postati, ker ji bomo pomagali pri plačilu dijaškega doma. Deček se lahko prvič udeleži šolske ekskurzije ali pa za športni dan namesto pohoda prvič izbere plačljivo aktivnost,” o vplivu Botrstva pove koordinatorica Tina Plevnik.

Skozi leta so se na podlagi prepoznanih stisk in težav otrok ter njihovih družin znotraj Botrstva razvijali številni projekti, s katerimi so skušali še dodatno podpreti otroke na različnih področjih otroštva in odraščanja.

Že od samih začetkov pa Botrstvo tudi aktivno spremlja zakonodajo in politične odločitve na področju sociale in izobraževanja. ”Marsikatero stisko družin poglablja neustrezen in počasen odziv sistema. Humanitarni programi, kot je Botrstvo, se lahko hitro odzovejo na prepoznane stiske, toda odločevalci so tisti, ki imajo v rokah škarje in platno in ki lahko s sistemskimi spremembami preprečijo, da do stiske sploh pride. Zato Botrstvo že vsa leta odločevalce opozarja na pomanjkljivosti ter z javnimi pozivi in konkretnimi predlogi za spremembe zakonodaje ponuja tudi rešitve,” pove pobudnica Botrstva in predsednica nadzornega odbora Milena Štular.

In čeprav marsikateri poziv naleti na gluha ušesa, so z vztrajnostjo uspeli doseči tudi nekaj pomembnih sprememb. Med večje sodi leto 2016, ko so preprečili sprejetje zakonske novele, ki bi ukinila subvencioniranje šolskih malic in kosil.

Neenakost med otroki se poglablja, sistem je neodziven

Kljub 14.541 otrokom, katerih otroštva so bila zaradi pomoči Botrstva vsaj nekoliko bolj brezskrbna, pa ob petnajsti obletnici delovanja na humanitarnem programu ponovno spominjajo tudi na še vedno pereče problematike.

V razmerah, kjer se starši tudi ob redni zaposlitvi komaj prebijajo iz meseca v mesec in težko zagotavljajo najbolj osnovne življenjske potrebščine, je skoraj nemogoče pričakovati, da bi si otroci lahko privoščili obšolske dejavnosti, športne aktivnosti ali celo obvezne šolske izlete in šole v naravi. Vse to staršem predstavlja breme, ki ga preprosto ne zmorejo nositi.

Šolski prostor, ki naj bi zmanjševal neenakosti med otroki in jim zagotavljal priložnosti za boljšo prihodnost, razlike pogosto še povečuje. ”Šola naj bi bila brezplačna, toda šolske potrebščine, delovni zvezki, izleti, šole v naravi in podobno so daleč od brezplačnega. Dokler je financiranje plačljivih vsebin prepuščeno presoji posamezne šole in zmožnostim šolskega sklada, država dopušča, da otroci nimajo enakega dostopa do znanja in izkušenj,” poudari Tanja Petek, sekretarka Zveze Anita Ogulin.

Leta 2023 so prav s tem namenom na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naslovili javno pismo s predlogi konkretnih zakonskih sprememb, ki bi omogočile brezplačno osnovnošolsko izobraževanje za vse učence. Isto leto so pozvali tudi k sistemski ureditvi plačila stroškov dijaških domov za dijake iz socialno šibkejših družin. Mnogo otrok iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom izbiro srednje šole podreja finančnim zmožnostim družine in oddaljenosti želene šole, saj jim dijaški dom predstavlja nepremostljivo finančno oviro.

”Izobrazba je naložba za prihodnost vsakega mladega človeka, za nekatere pa je tudi vstopnica za izstop iz vrtinca večgeneracijske revščine,« pove Milena Štular in poudari: ”Vsako leto opozarjamo odločevalce in pri tem bomo vztrajali še naprej – dostopnost dijaških domov se mora sistemsko urediti, da dostop do želene izobrazbe ne bo odvisen zgolj od donacij in naključij.” Dijaški sklad Botrstva v Sloveniji je od leta 2016 do danes podprl več kot 1200 dijakov in s pomočjo donatorskih sredstev kritju dijaških domov namenil 1,4 milijone evrov.

Ne moremo spremeniti sveta, lahko pa spremenimo svet enega otroka

Vsak otrok ima svoje sanje, vendar nas življenje že v začetku ne opremi z enakimi možnostmi, da bi jih uresničili. Družbena odgovornost niso le velika dejanja, temveč tudi majhne, vsakdanje odločitve, s katerimi gradimo bolj pravičen in sočuten svet. Že drobna gesta lahko prinese veliko spremembo. Ne rabimo spreminjati sveta, dovolj je, da spremenimo svet enega otroka.

Postanite boter in polepšajte prihodnost enega otroka. Za vključitev v program in druge možnosti pomoči kliknite na povezavo ali pišite na info@boter.si.

V sredo, 10. septembra, smo na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami podali komentar, ki smo ga sestavili na Zvezi Anita Ogulin skupaj z našimi terapevti. Predlog je namenjen otrokom s posebnimi potrebami, ki za doseganje ciljev in standardov znanja za razvoj svojih potencialov potrebujejo ustrezne prilagoditve. Poslan dopis delimo tudi tukaj.

Spoštovani,

dne 8. 8. 2025 je bil z objavo na e-demokraciji v javno obravnavo poslan osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: osnutek zakona). Pri našem delu z otroki, mladostnimi in njihovimi starši zaznavamo, da so otroci in mladostniki v veliki stiski zaradi ocen, pa tudi zaradi svojih pričakovanj, ter pričakovanj bližnjih in okolice. Imamo program učne pomoči, ki ga izvajajo prostovoljci, obiskujejo pa otroci iz vse Slovenije. Kot zainteresirana javnost vam posredujemo svoje komentarje in predloge.

Osnutek zakona v 2. členu predvideva stopenjsko pomoč v okviru kontinuuma podpore in pomoči, s čimer naj bi bila otrokom zagotovljena takojšnja pomoč. Takšna ureditev se nam zdi slaba, saj bo do usmerjanja prišlo še kasneje, kot do sedaj, cilj, ki ga sprememba zasleduje, pa ne bo dosežen. Že v trenutni ureditvi veliko otrok ne dobi ustrezne pomoči, čeprav bi jo potrebovali, ker sploh ni zaznano, da dodatno strokovno pomoč potrebujejo. V primeru stopenjske pomoči bo pot do dodatne strokovne pomoči še daljša, učitelji, ki naj bi pomoč nudili najprej, pa velikokrat za to niti niso ustrezno usposobljeni.

Osnutek zakona iz dodatne strokovne pomoči izloča učno pomoč, ki naj bi bila po novem del
kontinuuma pomoči. Otrok naj bi se vanjo vključil brez odločbe o usmeritvi, kar naj bi pomenilo, da se bo lahko šola nemudoma odzvala na potrebo otroka. Skrbi nas, da bi ob sprejetju predloga zakona prišlo do ravno obratnega rezultata, saj bo hitrost, količina, individualnost in prilagajanje pomoči odvisna od kadrovskih zmožnosti posamezne šole, pa tudi od njihove zaznave, interesa in strokovnosti kadra ter finančnih zmožnosti. Sporno je, da bi bilo od posamezne šole odvisno, ali bodo učno pomoč dobili vsi otroci, ki jo potrebujejo. Zaradi navedenega bi prišlo do še večjih neenakosti med otroki in njihovimi vrstniki. Prizadevanje za enakost med otroci in njihovimi vrstniki je eno izmed temeljnih načel, ki si ga prizadevamo uresničiti skozi naše programe.

S predvideno spremembo bodo učno pomoč nudili učitelji. Otroci, ki potrebujejo učno pomoč, mnogokrat ne potrebujejo samo te, temveč doživljajo tudi različne čustvene ali socialne stiske. Skrbi nas, kako bodo že tako maloštevilni in preobremenjeni učitelji, ki jim primanjkuje znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami, zmogli otrokom nuditi potrebno podporo. Ali je mogoče, da se vsi učitelji dodatno strokovno izobrazijo (torej pridobijo znanje, ki ga imajo sedaj izvajalci dodatne strokovne pomoči)? In če bo to mogoče, bo izobraževanje prostovoljno ali obvezno?

Opozarjamo, da starši otrok, ki živijo v slabših socialnoekonomskih okoljih, svojim otrokom
pogosteje ne znajo pomagati pri učni snovi. Pogosteje so tudi slabše funkcionalni in ne vedo, katera pomoč otroku sploh pripada. Prav tako zaradi slabše finančne situacije otrokom ne zmorejo plačevati inštrukcij izven šole.

Nadalje osnutek zakona v 3. členu predvideva spremembo 8. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, in sicer na način, da v drugem odstavku znatno krči skupno število ur dodatne strokovne pomoči. Po trenutno veljavnem zakonu namreč skupno število ur dodatne strokovne pomoči ne sme presegati pet ur tedensko, skladno z osnutkom zakona pa skupno število ur v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole ne sme presegati štirih ur tedensko, v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole treh ur tedensko in dveh ur tedensko v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, v posebnem programu vzgoje in izobraževanja ter v srednješolskih izobraževalnih programih. Ure dodatne strokovne pomoči so za otroke s posebnimi potrebami zelo pomembne in dragocene. Izobraževanje je ključno, da se prepreči medgeneracijski prenos revščine. Krčenje ur dodatne strokovne pomoči bi otrokom iz slabših socialno ekonomskih okolij, ki dodatno strokovno pomoč velikokrat potrebujejo, otežilo doseganje dovolj dobrih rezultatov pri pridobivanju izobrazbe in posledično tudi onemogočilo iztrganje iz primeža revščine.

Kot izjemno problematično zaznavamo tudi krčenje ur dodatne strokovne pomoči glede na
vzgojno-izobraževalna obdobja. Osnutek zakona predvideva, da se otroke v nižjih vzgojno-
izobraževalnih obdobjih bolj podpre, kot otroke v višjih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, saj naj bi otroci s starostjo postali bolj samostojni. Kaj bo v tem primeru s tistimi otroci, ki pomoč potrebujejo šele v višjih razredih? Če jim je bila dodatna strokovna pomoč že zagotovljena do sedaj, bo odslej le-ta več kot prepolovljena, prav tako bo tudi večkrat izvedena znotraj razreda. Otroci, predvsem tisti v višjih razredih, nam velikokrat zaupajo, kakšno stisko jim predstavljajo šola, ocenjevanje, količina dela, pričakovanja in prihodnost. Podpora, ki jo potrebujejo, da s to stisko zdržijo, bi bila v primeru sprejema osnutka zakona bistveno manjša, kar bi jih pahnilo v še hujšo situacijo.

Skrbi nas, da zgoraj navedene spremembe, ki jih predvideva osnutek zakona, otroke, ki nujno potrebujejo dodatno strokovno pomoč, puščajo na cedilu, zato predlagamo da se omenjene spremembe iz osnutka zakona izločijo. Potrebno je poiskati rešitve, s katerimi bo učencem, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč, v praksi dejansko lahko nudena ustrezna in učinkovita pomoč, ki jim bo pomagala do lažjega pridobivanja izobrazbe in do enakosti z njihovimi sovrstniki.

S spoštovanjem,

Zveza Anita Ogulin in ZPM

Ljubljana, 10. 9. 2025

V Plezalnem centru Slovenska Bistrica je 22. in 23. avgusta Janja Garnbret gostila edinstven športno-dobrodelni dogodek – 24-urni plezalni maraton. Najboljša plezalka na svetu in dvakratna olimpijska prvakinja je kot ambasadorka projekta Botrstvo v športu preplezala neverjetnih 100 smeri. To je bil edinstven izziv z dobrodelno noto.

Plezalni center Slovenska Bistrica je bil 22. in 23. avgusta napolnjen s športnimi navdušencimi. Janja je začela plezati v petek, 22. avgusta, ob 21. uri ter plezala do poltretje ure zjutraj, s krajšim premorom za nekaj počitka in spanec pa je nato podvig nadaljevala v soboto zjutraj. Ob njej je lahko plezal prav vsak, ki je kupil vstopnico in s tem prispeval za dober namen. Dogodek je tako združil vse generacije plezalcev in športnih navdušencev.

“Vzdušje je bilo izjemno, publika je bila res fantastična, tako da ni bilo ‘šans’, da bi padla. Sem utrujena, ampak tudi izjemno vesela, da mi je uspelo. Fantastično je bilo,” je ob zaključku povedala Garnbret.

Kot ambasadorka projekta Botrstvo v športu je Janja s 24-urnim maratonom zbrala kar 61.478 EUR, ki bodo namenjeni mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij. Za dobrodelni sklad so štele tudi smeri drugih udeležencev, ki so plezali v plezalnem centru. Ob tem se je pokrovitelj dogodka Allianz zavezal, da bo v sklad prispeval dvakrat toliko sredstev, kot so jih zbrali udeleženci projekta, ter za Janjinih vseh 100 preplezanih smeri prispevali še dodatnih 20.000 EUR.

“Dobrodelnosti ni mogoče primerjati z medaljami. Medalje so rezultat trdega dela, a dobrodelnost je tisto, kar na koncu šteje. Želim si, da me ljudje ne bi pomnili le po medaljah, ampak tudi po tem, koliko sem naredila za mlade športnike in koliko sem jim bila v oporo,” je še poudarila Janja Garnbret.

Draga Janja, hvala za tvoj neprecenljiv trud, vztrajnost in požrtvovalnost. V imenu vseh mladih športnikov in športnic, vključenih v projekt Botrstvo v športu, se ti iskreno zahvaljujemo, ker verjameš vanje in jim s svojim ambasadorstvom odpiraš poti do njihovih sanj. Podpora Botrstva v športu za mnoge mlade ne pomeni le pomoči na njihovi športni poti, temveč tudi priložnost, s katero si lahko oblikujejo pozitivno samopodobo in krepijo samozaupanje. Izkušnja, da zmorejo in da nekdo verjame vanje, presega okvire športa. Hvala!

Zaloge v našem humanitarnem skladišču so vedno manjše in, če se bo tako nadaljevalo, bodo do začetka septembra naše police prazne.

Marsikatera družina v stiski se vsaj enkrat na mesec znajde na točki, ko prešteva preostanek mesečnega dohodka in si postavlja vprašanje, kaj kupiti, da njihovi želočki ne bodo prazni.

Ker smo v zadnjem času priča vse večjemu upadu materialnih donacij, pa smo se znašli pred velikim izzivom, kako družinam še vedno vsak mesec zagotoviti nujno materialno pomoč. Zaloge v skladišču so na robu izčrpanosti. Trenutno jih je dovolj še za približno 50 do 100 paketov, nato pa bodo police prazne.

Zato prosimo za pomoč – bodisi s podarjeno hrano in higienskimi izdelki bodisi z denarnimi donacijami, s katerimi bomo lahko kupili tisto, česar najbolj primanjkuje.

KAKO LAHKO POMAGAM?

Pomoč s hrano in higienskimi izdelki

Hrano in higienske izdelke lahko prinesete v naše skladišče v ljubljanskih Mostah ali jih pošljete prek pošte.

Naslov: Zveza Anita Ogulin – humanitarno skladišče, Zaloška 54, 1000 Ljubljana
Mail: skladisce@zveza-anitaogulin.si
Telefon: 064 256 566

URADNE URE SKLADIŠČA: ponedeljek, torek in petek od 8. do 16. ure

Seznam hrane in higienskih izdelkov si lahko prenesete s klikom na spodnji gumb.

Da bo imelo naše skladišče dovolj časa, da prejeto hrano razdeli med družine, te pa dovolj časa, da hrano porabijo, vas vljudno naprošamo, da prispevate živila z daljšim rokom uporabe oz. da je rok uporabe vsaj še dva do tri mesece pred iztekom.

---

Prispevaj v Košarico Srčnosti

Klik na spodnji gumb vas bo popeljal do spletne strani, kjer lahko enostavno donirate preko spletnega plačila.

---

Nakazilo na TRR

Svoj prispevek lahko nakažete na spodnji račun.

---

Podjetja in pravne osebe

Če bi želeli za donacijske namene podpisati donatorsko pogodbo, nam pišite na e-mail pr@zveza-anitaogulin.si ali nas pokličite na 0820 56 262.

Zgodbe otrok, ki lahko prvič praznujejo rojstni dan, prvič vidijo morje ali imajo možnost brezskrbno nadaljevati šolanje, razkrivajo, kako močno lahko pomoč spremeni življenja.

Podjetje HOFER je tudi letos v okviru sklada Skupaj za FER otroštvo namenilo 65.000 evrov humanitarnemu programu Botrstvo v Sloveniji. Tako so lahko otroci v stiski prvič praznovali rojstni dan s prijatelji, se skupaj z družino odpravili na izlet in bili navdušeni nad velikostjo slona v živalskem vrtu. V zadnjih enajstih letih sodelovanja z Zvezo Anita Ogulin & ZPM za pomoč otrokom skupaj zbral že več kot 1,1 milijona evrov, a največ štejejo ravno zgodbe otrok in družin, ki jim je ta pomoč odprla vrata v svet.

Pomoč za otroke vseh starosti

HOFER s skladom Skupaj za FER otroštvo podpira otroke in mladostnike v stiski različnih starostnih skupin – od malčkov do dijakov. Namen donacij ni zgolj materialna pomoč, temveč predvsem ustvarjanje okolja, v katerem imajo otroci občutek pripadnosti, dostop do izkušenj, ki bi jim sicer ostale nedosegljive in možnost, da razvijejo svoje potenciale in talente.

Prvič na morju in na izletu

Z donacijo HOFERja je Botrstvo v letu 2024 organiziralo številne izlete, na katerih so otroci prvič s starši obiskali živalski vrt, se z avtobusom odpeljali v Gardaland, ustvarjali v Muzeju pošte in telekomunikacij ali obiskali Kekčevo deželo. Mnogi otroci so prvič videli morje na počitniških taborih v Zambratiji, kjer poleg sprostitve potekajo tudi ustvarjalne delavnice in krepitev socialnih veščin.

»Ko omogočimo, da družina sama pelje svojega otroka na izlet, je največje darilo prav ta občutek: moji starši so mi to omogočili. To gradi odnose in ustvarja nepozabne spomine,« je povedala Tina Plevnik, koordinatorka programa Botrstvo.

Ko je otroku nasmeh mame največje darilo

Tina Plevnik, koordinatorka programa Botrstvo je v podkastu Sprehod na dan izpostavila primer mame, ki je s sinovoma prvič obiskala vodni park, kjer sta oba otroka cel dan uživala v bazenih in na toboganih.  Starejši sin pa je ob koncu izleta Botrstvu zaupal, da mu je največ pomenilo to, da je bila mama ves dan nasmejana in brez skrbi.

Dijaški sklad mladim omogoča, da postanejo, kar si želijo

Del sredstev je namenjen tudi dijaškemu skladu, ki dijakom omogoča bivanje v dijaških domovih, ki mladostnikom omogoča, da se izobražujejo v smeri, ki jih zanima in veseli ne glede na oddaljenost od njihovega kraja bivanja. V preteklem letu je HOFER z donacijo kar 100 dijakom omogočil bivanje v dijaškem domu.

Pomoč vedno bolj potrebujejo tudi starši, ki so zaposleni

V programu opažamo, da se za pomoč vse pogosteje obračajo zaposleni starši, ki kljub rednim prihodkom ne morejo pokriti vseh stroškov. Pomoč pa iščejo tudi mladostniki sami, ki si želijo nadaljevati šolanje ali razvijati svoje talente, pa za to doma nimajo pogojev.

Več kot le finančna pomoč

»Pri HOFERju verjamemo, da si vsak otrok zasluži priložnost za rast, učenje in brezskrbno otroštvo. S skladom Skupaj za FER otroštvo želimo pomagati tam, kjer otroci to najbolj potrebujejo – pri šolskih potrebščinah, taborih, izletih, pa tudi pri iskanju občutka pripadnosti,« je ob donaciji povedal Bor Trček, vodja za trajnost in zagotavljanje kakovosti izdelkov pri podjetju HOFER.

S skladom Skupaj za FER otroštvo HOFER skupaj z Botrstvom otrokom vrača občutek varnosti, staršem zaupanje v prihodnost in vsem skupaj upanje, da nas solidarnost še vedno povezuje.

Danes obeležujemo prvo obletnico smrti naše dolgoletne predsednice Anite Ogulin. Anita ostaja srce naše organizacije. Vedno je poudarjala, da pomoč ni usluga, ampak dolžnost nas vseh. In ker njeno delo in njeno sporočilo ne smeta zbledeti, smo se odločili njeno obletnico obeležiti z dejanji – tako, kot bi si želela Anita, da nadaljujemo njeno delo in da skrbimo drug za drugega.

Od 17. do 25. julija bo potekala velika akcija srčnosti v spomin Aniti. V našem humanitarnem skladišču, na Zaloški cesti 54 v Ljubljani, bomo zbirali hrano in higienske izdelke za družine v stiski. V času akcije bo skladišče odprto vsak delavnik od 8. do 18. ure.

Z naraščajočimi cenami hrane ta družinam predstavlja vse večji strošek in postaja vedno večji luksuz. Tako potrebe po pomoči iz dneva v dan naraščajo, medtem pa se police v našem skladišču vztrajno praznijo.

V skladišču potrebujemo:

Akcijo lahko podprete tudi s SMS sporočilom

S poslanim SMS sporočilom ANITA10 na 1919 lahko prispevate 10 EUR v Anitin sklad, ki je namenjen takojšnji pomoči družinam v stiski pri plačilu najnujnejših stroškov.

Vabljen čisto vsak, da prispeva – že samo en paket testenin, zobna pasta, plenice, pomenijo ogromno. Pokažimo, da nam je mar drug za drugega, in skupaj nadaljujmo Anitina prizadevanja.