Enotna pravna točka

O projektu

Skozi pomoč socialno ogroženim družinam smo pri ZPM Ljubljana Moste-Polje ves čas opažali, da sta prav pravna pomoč in svetovanje pri premagovanju birokratskih ovir izjemnega pomena za nadaljnje reševanje situacije. Že leta 2013 sta ZPM Ljubljana Moste-Polje in Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič ustanovili projekt brezplačne pravne pomoči, ki je do konca leta 2018 potekal pod okriljem projekta Botrstvo v Sloveniji. Zaradi vedno večjega obsega potreb po pomoči, smo v letu 2019 pod okriljem humanitarnega programa Veriga dobrih ljudi ter programa Botrstvo v Sloveniji ustanovili Enotno pravno točko.

Namen projekta je reševanje socialne problematike socialno najbolj ogroženih družin, zajema pa predvsem področja stanovanjske problematike in uveljavljanja pravic iz naslova javnih sredstev. Poleg odvetniške pisarne Zidar Klemenčič pri projektu prostovoljno in brezplačno pomagajo tudi drugi pravni strokovnjaki.

Enotna pravna točka je za pomoč družinam v stiski na voljo na sedežu Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, na Proletarski 1 v Ljubljani, v času uradnih ur vsako sredo med 10.00 in 17.00. Za pomoč pa smo vam na voljo tudi preko brezplačne številke 080 14 32 vsak četrtek od 9.00 do 12.00.

Botri Wave

Kje je na voljo pomoč?

080 14 32

Na brezplačni telefonski številki 080 14 32 in vsak četrtek med 09.00 in 12.00.

Kakšno pomoč nudi Enotna pravna točka?

Enotna pravna točka je namenjena prvemu pravnemu nasvetu in pomoči socialno najbolj ogroženim, ki si sami ne morejo zagotoviti preživetja ter se soočajo z izzivi na področju stanovanjske problematike in uveljavljanju pravic iz naslova javnih sredstev.

Reševanje stanovanjske problematike zajema:

  • pomoč pri dodelitvi ali zamenjavi bivalne enote,
  • pomoč pri dodelitvi ali zamenjavi neprofitnega stanovanja,
  • ukrepe povezane s preprečitvijo ali odlogom deložacije,
  • pomoč pri dogovoru glede možnosti obročnega plačila zapadlih neporavnanih obveznosti,
  • pomoč pri postopkih, v katerih lahko pride do izgube nepremičnine, ki za uporabnike predstavlja dom (stečaji, izvršbe),
  • reševanje spornih razmerij med najemnikom in najemodajalcem ali najemnikom in upravnikom obratovalnih storitev.

Reševanje težav, povezanih z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, subvencija za najemnino, subvencija malice ali kosila za učence in dijake, znižano plačilo vrtca, oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev in drugo) zajema:

  • pomoč pri pridobitvi pravic iz javnih sredstev,
  • pomoč pri ureditvi pravic iz javnih sredstev v primeru spremenjenih okoliščin,
  • ukrepanje za čimprejšnje obravnavanje vloge za dodelitev pravic iz javnih sredstev ali čimprejšnje izplačilo na podlagi že pridobljene pravice,
  • ukrepanje v primerih nepravilnega ali neutemeljenega izračuna višine dodeljene pravice iz javnih sredstev,
  • ukrepanje v primerih nedopustnega upoštevanja določenega dohodka ali premoženja pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev,
  • pomoč pri pritožbi zoper odločbo, na podlagi katere vlagatelj ni upravičen do posamezne pravice iz javnih sredstev, pa bi ob pravilno upoštevanem materialnem stanju glede na njegov dohodek in premoženje, moral biti upravičen ali pa je z odločbo sicer upravičen, vendar izračun ni bil pravilen ali utemeljen.

Ali Enotna pravna točka daje tudi predloge državi?

Enotna pravna točka združuje predloge sistemskih sprememb, ki so glede na naše izkušnje nujne za lažje, hitrejše in učinkovitejše reševanje stisk prebivalcev Slovenije in jim omogoča dolgoročno rešitev iz prijema revščine in socialne izključenosti. Pobude za sistemske spremembe se nanašajo predvsem na celovitejšo obravnavo problematike revščine ter konkretne ukrepe, s katerimi bi preprečevali nastanek dolgotrajne revščine na ravni države, družinam pa omogočili celovit sistem podpore in pomoči pri reševanju nastale situacije.

Prve predloge sistemskih sprememb smo podali leta 2014. Do leta 2018 so bili uresničeni naslednji predlogi:

  • prepoved poseganja bank v denarno socialno pomoč v izvršilnih postopkih,
  • dvig cenzusa za upravičenost brezplačnega kosila tudi za otroke iz drugega in tretjega dohodninskega razreda,
  • hitrejše in sprotnejše izdajanje odločb o pravicah iz naslova javnih sredstev,
  • prepoved izvršbe na otroške dodatke,
  • spremembe pri vračilu prejete denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter ukinitev zaznambe na nepremičninah prejemnika, katere vrednost ne presega 120.000,00 EUR,
  • skupaj z Varuhom človekovih pravic smo pripravili zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter uspeli. Ustavno sodišče je odpravilo neustavnost in ponovno uvedlo upravičenost do subvencij za neprofitni del najemnine tudi za upravičence v tržnih in najemnih stanovanjih.
  • sprememba zakona o izvršbi in zavarovanju, ki je omogočil ustrezno zaščito dolžnikov pred sodno prodajo nepremičnine, v kateri le-ti živijo. Sprejet je ukrep, ki se nanaša na omejitev izvršb v tistih primerih, ko bi bila prizadetost dolžnika moralno nesprejemljiva, npr. ko bi sodna prodaja nepremičnine lahko povzročila stanovanjsko ogroženost dolžnika ali prodajo nepremičnine zaradi relativno majhnega dolga.
  • sprememba 20. člena Zakona o potrošniških kreditih, ki v primeru kreditojemalčeve zamude s plačilom začetnega ali dveh zaporednih plačil daje kreditodajalcu neposredno možnost odstopa od kreditne pogodbe ali zahteve za plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo.

 

 

Nujne sistemske spremembe

Konec leta 2018 smo v okviru Enotne pravne točke pripravili Manifest, ki vsebuje 9 predlogov nujnih sistemskih sprememb, ter ga poslali vsem odgovornim v državnih institucijah, ki v rokah držijo vzvode sprememb.

Predlagali smo naslednje spremembe:

  1. Pravočasno in ažurno izdajanje odločb o pravicah iz javnih sredstev pri centrih za socialno delo in hitro odločanje o pritožbah zoper odločitve na MDDSZ.
    Problem zamud pri izdajanju odločb o pravicah iz javnih sredstev se povečuje, in ne zmanjšuje. Vedno več je zamud pri izdajanju odločb za prosilce, ki so v hudi socialni stiski in za katere je odločitev o pravici vprašanje preživetja. Zakonodajalec bi moral predpisati pavšalni znesek, ki se prosilcu izplača, če CSD ne odloči o njegovi pravici v 8 dneh od podaje vloge.
  2. Celostno rešitev stanovanjske problematike socialno najšibkejših. Sprejem nacionalnega stanovanjskega programa in uvedba socialnih stanovanj, s katerimi bo dolgoročno rešena stiska socialno najbolj ogroženih družin, v kombinaciji s kvalitetno aktivno politiko zaposlovanja in načini, kako te družine opolnomočiti in jim omogočiti avtonomno rešitev stanovanjskega problema. Neprofitna stanovanja z razumnimi stroški ter jasno urejena pravila za primer, ko pride do akutne socialne stiske družine v neprofitnem najemnem stanovanju.
    Večja aktivnost države in lokalnih skupnosti na področju preprečevanja deložacij. Pristojni organi morajo pričeti z izvajanjem ukrepov osveščanja posameznikov in družin o možnostih za preprečitev nastanka brezdomstva, vključno s pripravo finančnega sanacijskega načrta, ki bo posameznikom in družinam omogočil poplačilo obveznosti v sprejemljivem obdobju. Stanovanjski skladi in drugi lastniki neprofitnih stanovanj morajo aktivno reševati posamezno stanovanjsko problematiko in je ne smejo poglabljati s sprožanjem postopkov deložacije, dokler niso sami storili vsega, kar je v njihovi moči, da bi pomagali družini pri iskanju rešitev, ki bi ji omogočile nadaljnje bivanje v neprofitnem stanovanju. Če občina razpolaga z večjim številom neprofitnih stanovanjskih enot, mora za rešitev nastale situacije poglabljajočega se zadolževanja omogočiti zamenjavo stanovanja z manjšim, ki je cenovno ugodnejše in družini omogoča lažje odplačevanje zapadlih neporavnanih obveznosti iz prejšnjega najemnega razmerja.
  3. S tem povezana vzpostavitev poroštvenega sklada države, namenjenega ureditvi moratorijev na plačila najemnin, kreditov za rešitev osnovnega stanovanjskega problema ter stroškov vode, elektrike in ogrevanja. Moratorij bi moral biti zagotovljen v prehodnem obdobju socialne ogroženosti družin, ki nastopi zaradi izgube zaposlitve, smrti v družini ali drugega izrednega dogodka. S tem ukrepom bi družinam omogočili, da v določenem obdobju poskusijo rešiti nastali položaj brez strahu pred izgubo bivališča. Porok za obveznosti, ki v tem času nastanejo in jih ob neuspeli rešitvi situacije družina ne more povrniti, je država prek poroštvenega sklada. Trajanje moratorija se mora omejiti na največ 3 leta in je povezano z aktivnim iskanjem zaposlitve. Družini oziroma posamezniku se v obdobju moratorija pomaga s pripravo finančnega sanacijskega načrta za trenutno krizno obdobje ter za obdobje po kriznem obdobju. Tako se opolnomoči posameznika oziroma družino in omogoča njihovo aktivno legitimacijo.
  4. Osnovna šola mora biti brezplačna.
    Če je treba določene vsebine plačevati, je treba vnaprej zagotoviti, da so plačane iz šolskega proračuna za otroke iz socialno šibkih družin. Vsi otroci v javnih vrtcih in javnih šolah imajo enake pravice in dostop do enakih vsebin ne glede na premoženjske razmere staršev. Prav tako je treba poskrbeti, da so za dijake iz socialno šibkih družin stroški obvezne opreme pokriti iz javnih sredstev, da se odločba o tem izda na pristojnem CSD ob začetku šolskega leta in da pristojni CSD o tem obvesti šolo. Dijaki ne smejo biti socialno izključeni zaradi premo––ženjskih razmer njihovih družin.
  5. Uporaba načela sorazmernosti, ko gre za odločitve o vložitvi izvršb, o dopustitvi izvršb in o sredstvih izvršbe.
    Načelo se uporabi, ko gre za plačila storitev javnih zavodov ali družb v državni lasti in storitve predstavljajo del nujnih življenjskih stroškov in so družine brez premoženja ter prihodkov in ni možnosti za poplačilo v izvršbi. Izvršilni postopki v primeru družin brez premoženja pomenijo zgolj dodaten strošek za javno blagajno, družine pa še bolj oddaljujejo od dokončnega poplačila dolgov in jim onemogočajo, da bi lahko obveznosti odplačali v sprejemljivem obdobju.
  6. Ureditev sistema otroških dodatkov, po katerem bo otroški dodatek popolnoma izvzet iz socialnih transferjev.
    Ker njegov namen ni osnovna socialna varnost, ampak predstavlja boljše možnosti za zdrav razvoj in enake možnosti otroka. Prav tako se v otroški dodatek ne sme posegati za poplačilo kakršnih koli drugih terjatev do staršev (npr. neupravičeno prejetih javnih sredstev). Iz socialnih transferjev oziroma presojanja upravičenosti do socialnih transferjev morajo biti izvzete tudi štipendije in plačila za delo prek študentskega servisa.
  7. Vzpostavitev kvalitetnih programov, ki bodo omogočali aktivacijo ljudi v delovne procese oziroma družbene programe in bodo pripomogli k večji zaposljivosti teh ljudi.
  8. Omogočiti izobraževalnim ustanovam seznanitev s ključnimi podatki o socialni ogroženosti posameznih otrok, s čimer bi se lahko bolje in hitreje odzivale na potrebe najranljivejših otrok. Posredovanje tovrstnih podatkov naj izvajajo centri za socialno delo.
  9. Celovit pristop k reševanju posameznih problematik in medresorsko sodelovanje z vključitvijo humanitarnih in nevladnih organizacij, ki imajo neposreden stik z ljudmi na terenu. Predlagamo vzpostavitev medresorske skupine za boj proti revščini, ki bo s predstavniki pristojnega ministrstva ter humanitarnih in nevladnih organizacij skrbela za odpravo sistemskih anomalij, ki se kažejo v praksi.