Preko projekta botrstvo – brezplačna pravna pomoč predlagamo sistemske spremembe

Projekt Botrstvo – brezplačna pravna pomoč že od leta 2013 nudi pomoč družinam v stiski pri pridobivanju neprofitnega stanovanja, urejanju odnosov z najemodajalci, preprečevanju deložacij ter pri odlogih izvršb in reševanju težav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V tem času so v odvetniški pisarni Zidar Klemenčič, kjer projekt poteka, preko brezplačne telefonske številke pomagali več kot 1.000 klicateljem, skoraj 800 posameznikom pa so nudili konkretno pravno pomoč pri reševanju težav. Ob tem pa smo ves čas opozarjali na potrebne sistemske spremembe, zaradi katerih bi ljudje nastale težave lahko rešili hitreje in učinkoviteje.

Prvi manifest je nastal že leta 2014 in odtlej smo ga stalno dopolnjevali in predlagali nove spremembe za boljše življenje družin v stiski. Nekaj naših predlogov je bilo uresničenih, kljub temu pa mnogo tistih, ki bi za družine v stiski pomenili velik premik na boljše, ostaja neuresničenih.

Dosegli smo: 

• prepoved poseganja bank v denarno socialno pomoč v izvršilnih postopkih,
• dvig cenzusa za upravičenost brezplačnega kosila tudi za otroke iz drugega in tretjega dohodninskega razreda,
• hitrejše in sprotnejše izdajanje odločb o pravicah iz naslova javnih sredstev,
• prepoved izvršbe na otroške dodatke,
• spremembe pri vračilu prejete denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter ukinitev zaznambe na nepremičninah prejemnika, katere vrednost ne presega 120.000,00 EUR,
• skupaj z Varuhom človekovih pravic smo pripravili zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter uspeli. Ustavno sodišče je odpravilo neustavnost in ponovno uvedlo upravičenost do subvencij za neprofitni del najemnine tudi za upravičence v tržnih in najemnih stanovanjih.

Še neuresničene pa ostajajo pobude za:

1. Sprememba Zakona o izvršbi in zavarovanju na način, da bi omogočal daljši tri-letni odlog izvršbe za terjatve, ki se nanašajo na javne storitve oz. storitve javnih zavodov (vrtec, šola, ipd.), ob hkratnem upoštevanju premoženjskega stanja dolžnika.
2. Vzpostavitev poroštvenega sklada države za ureditev moratorijev na plačila neprofitne najemnine, najemnine, stroškov kredita za reševanje osnovnega stanovanjskega problema, stroškov vode, elektrike, kurjave, za prehodno obdobje socialne ogroženosti družin, ki nastopi zaradi izgube zaposlitve, smrti v družini.
3. Priprava stanovanjskega programa na ravni države, ki bi socialno najbolj ogroženim družinam omogočil pridobitev pravega socialnega stanovanja.
4. Ustrezno upoštevanje premoženja socialno ogroženih v trenutku nastanka socialne ogroženosti in sicer ustrezna ocena ali je premoženje unovčljivo, kako hitro in individualna obravnava vsake situacije.
5. Sprememba 20. člena Zakona o potrošniških kreditih, po kateri kreditodajalec ne bo mogel odstopiti od pogodbe že v primeru neplačila dveh zaporednih mesečnih obrokov kreditojemalca. Predlagamo, da se spremeni 20. člen Zakona o potrošniških kreditih na način, da je ob izpolnjevanju določenih pogojev, ki bi se nanašali na premoženjsko stanje kreditojemalca, kreditodajalec dolžan kreditojemalcu ponuditi reprogram oz. moratorij kredita, upoštevaje premoženjske in dohodkovne zmožnosti jemalca kredita.
6. Izvzem otroškega dodatka iz sistema socialnih transferjev, saj njegov namen ni socialna varnost, ampak enak razvoj otrok ter izvzem otroškega dodatka kot dohodka, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
7. Vzpostavitev kakovostnih programov za zaposlitev mladih. Spodbujanje zaposlitev za nedoločen čas in poostren inšpekcijski nadzor nad delodajalci, ki se poslužujejo prekarnih oblik zaposlitve.